Za volanom

V zadnjih dveh mesecih avto uporabljam precej nadpovprečno. Pogosteje sem vozila le še zadnjem letniku srednje šole, ko sem se (zaradi pretirane cene dijaške mesečne vozovnice) v Koper vozila kar z avtom.

Odkar sem v Ljubljani pa sem zaradi le občasne uporabe postale zelo nevarna voznica. Pa tudi prej, nisem bila ravno vešča v tem. Po pravici povedano v vožnji tudi ne uživam najbolj. Izpit sem naredila šele v tretje in niti takrat si ga nisem zaslužila. Še najbolje sem se odrezala na prvi vožnji, ko je bila najhujša napaka, da sem pri Stop znaku le upočasnila, namesto da bi ustavila. Kaj je bilo na drugi in tretji, pa bolje, da zadržim zase. Tudi glede šolanja na sploh znam povedati veliko zgodbic, ampak se ni za hvalit. No, razen tega, da znam bočno parkirati, čeprav je moj inštruktor izjavil, da sploh ne vidi smisla v tem, da bi me to naučil, ker je nemogoče, da bi to znala. Potem pa me je oče naučil in če imam čas in voljo, to res znam izvesti

Čeprav je Kamnik kar dobro povezan z Ljubljano (vlak, avtobus), me je Tine že pred selitvijo začel spodbujati k vožnji. Začetki so bili katastrofalni, potem pa mi je šlo vedno bolje in s tem mi je vožnja postala tudi manj zoprna. Sem pa daleč od tega, da bi uživala v tem. Je pa bolj udobno in, ko ni gneče, tudi hitreje kot z vlakom.

Težko se je bilo navaditi na drug avto. Pedali v Tientovi Opel Corsi so veliko bolj občutljivi kot v domačem Ford Escortu. Sem morala paziti, da ne stisnem preveč bremze ali gasa. Včeraj sem po dolgem času spet vozila Forda in sem imela ravno nasproten problem. Prenežna sem bila. Da ne govorim o tem, da bi skoraj pozabila na luči.

Zaradi Lu Tine razmišlja tudi o nakupu večjega avtomobila. Všeč so mu karavani in enoprostorci. Z mojo pomočjo bi si ga lahko res privoščil, vendar jaz ne vidim potrebe po tem. Corsa je dokaj nova (niti 2 leti nima), zato bova raje še malo počakala. Moram pa priznati, da so tudi meni lušni enoprostorci (predvsem Ford Kuga) in terenci. Tem večji so, tem bolje, čeprav ne vem, če bi tak avto sploh znala voziti. :D

Vselitvena

V dobrih petih letih je to bila že moja peta selitev, a šele prva vselitvena žurka. Združila sem jo z rojstnodnevnim praznovanjem. Kot obljubljeno, sem postregla tudi s torto. Upam, da vam je bila teknila in da ste se na sploh imeli fajn!

Moram priznati, da sem zadovoljna z rezultatom, lahko bi bila le malo bolj kompaktna, da ne razpada in mi maže hladilnika vsakič, ko grem po košček. :P Jo je treba čimprej porabiti, tako kot odprte steklenice po degustaciji.

Hvala za obisk in vsa presenečenja! Lu pa se zahvaljuje za priboljške. Upam, da ste se imeli lepo. Škoda le, da nas je vreme zadržalo notri. Zunaj bi bil bolj prijeten ambient, pa še oba nova Raid svečnika-odganjalca mrčesa bi lahko preizkusila :)Še posebno všeč mi je tole voščilo, čeprav ga v celoti še nisem uspela razvozlati. Še vedno mi nista jasni četrta in peta vrstica ... No, približno se mi sanja ... XDKot ste včeraj imeli priliko videti, se je stanovanje od objave malo spremenilo. Kavč sem pogršala z napenjalnim pregrinjalom, ki je na sliki v Quelle katalogu izgledalo veliko lepše. Nad pisalno mizo pa je na mojem in Tinetovem potu zraslo celo morje polic s piratskimi vsebinami. Pod njimi pa sem postavila piši-briši tablo.

Nove slike so na Picasi.

Štiriindvajset

Toliko sem jih dopolnila včeraj. Lepa številka. Mi je všeč, ker ima veliko večkratnikov (2*12, 3*8, 4*6 ...). Moja mama me je pri teh letih že pestvala, jaz pa ga ne bom imela še nekaj let. Zaenkrat je pes čisto dovolj. Na spodnji sliki je torta, ki mi jo je spekla.

Jaz torte še ne znam speči. Znam pa kupiti oblate, jo nafilati s šlag kremo in jo okrasiti, kar imam namen narediti v torek, za vselitveno-rojstnodnevno žurko. Tine pravi, da imam velike škornje za zapolniti. Mamina torta je namreč zelo dobra. Je pa priznala, da je pri mojih letih tudi ona kupovala oblate. Tako da mogoče se tudi jaz nekega dne naučim. Pa tudi druga peciva, saj trenutno ne znam nobenega.

Še bolj kot to, pa pravijo, da bi me moralo skrbeti, da pri tej starosti še ne vem, kaj točno bi v življenju počela.

DVD predvajalnik

Pozabila sem omeniti, da sva si ob selitvi kupila DVD player. Pred tem sva imela računalnik povezan s TV, kar pri postavitvi v novem stanovanju ne bi bilo tak elegantno izvedljivo. Pa grafična kartica ne omogoča, da bi se hkrati delalo tudi kaj na računalniku.

To in opravljen zadnji izpit sta sprpžila novo obdobje gledanja filmov (sedaj oba uporabljava Tinetov iTIVI račun), katerega intenziteto zavira Lu s svojo neusahljivo energijo. Kljub temu, se jih je nekaj nabralo, še precej daljši seznam pa se je nabral v osnutkih. Tokrat gremo kar po abecedi:

• 27 dresses. Še en film o ženski, ki se razdaja za druge, zase pa ne poskrbi. Ob vsem tem pa je še usekana na poroke. Nič novega. No, razen tega, da je tokrat moški (čeprav je novinar za poroke) ciničen do vsega tega in je treba poskrbeti za njegovo spreobrnitev v kult porok.
• Alfie. Egoističen moški spozna, da ga tak lifestyle na dolgi rok uniči. Zanimivo zaradi igralske zasedbe, ni pa nič posebnega.
• American History X. Izredno dober film o nekdanjem skinheadu, ki skuša preprečiti, da bi njegov mlajši brat šel po isti poti. Podajo zelo prepričljive motivacije tako za njegovo sovraštvo in potem (morda malo manj) za njegovo spreobrnitev. Konča pa se tako, da je gledalcu prepuščena odločitev, na katero stran se postaviti.
• Annie Hall. Zanimiv način pripovedovanja, dober humor ... Ampak glede na to, koliko mi je všeč Vicky Christina Barcelona, sem pričakovala veliko več.
• Australia. Eden od unih predolgih filmov, ki ne prinašajo nič novega. Se pa splača gledat zaradi izredno seksi "gonjača" Hugha Jackmana.
• Chain of Fools. Zabavna in sproščujoča komedija zmešnjav.
• Closer. Dobra igralska zasedba, izjemni dialogi (realistični, odrasli), vendar premalo dinamike in prevleč razvlečeno.
• Crash. Film me ni ravno pritegnil. Je za pogledat, zaradi načina, kako je narejen.
• Far and Away. Tom Cruise in Nicole Kidman, ki sta si tako različna, a na koncu seveda prideta skupaj. Oh ... Neka zgodba pač. Nič pretresljivega.
• Friends with Money. Zabavno in kruto realno hkrati. Zanimivo za gledat.
• Guess Who. Cel film je osnovan na enem in istem štosu, ki na koncu filma ni več smešen. Od Ashtona Kutcherja pričakujem več.
• In the Land of Women. Me je prav prijetno presenetil. Nisem pričakovala, da bo tako dober. Poglobljen, zanimiv, realen.
• La Tigre e la Neve. Razočaranje na kubik, saj je prehodhodni Benninijev film, La vitta e bella, eden izmed najljubših filmov. V njem mu je namreč izredno žalostno zgodbo povedati na komičen način, taka spojitev dramatičnega in komičnega je res nekaj redkega. V tem filmu poskusi narediti enako, vendar mu ne uspe, ker vojna služi le kot ozadje za njegovo banalno zasebno zgodbo. Da ne govorim o tem, da je njegova žena res nima igralskih sposobnosti in res ne vem, zakaj jo vriva v svoje projekte.
• Laurel Canyon. Ni slab, ni pa niti nič posebnega. Razen seveda izjemne igre Frances McDormand.
• Little Miss Sunshine. V zasnovi izgleda kot da bo to eden tistih predvidljivih družinskih filmov, vendar se izkaže kot zelo poglobljen. Kljub globini pa še vedno sproščujoč. Zelo mi je všeč.
• Made of Honor. Za spremembo je prva družica moški. Zanimivo, ampak povprečno in predvidljivo.
• Michael Clayton. Rada imam pravniške trilerje, ampak ta mi ni bil prijeten za gledat. Preveč mračen in preveč "suspenza".
• Notebook. Preveč cukra. Preveč otročje. Preveč nerealno. Preveč predvidljivo.
• Pride and Glory. Eden od tistih napetih filmov, ki ustvarja napetost, da je zanimiv za gledat. Ne ponudi pa nič novega.
• Sliding Doors. Eden izmed mojih najljubših filmov. Kako lahko ena sekunda spremeni življenje, ali pa tudi ne.
• Starsky and Hutch. Stiller in Wilson sta zagotovilo za veliko smeha. Svoji vlogi igrata tako prepričjivo, kemija med njima je izjemna, kar naredi izredno komedijo.
• The Breakup. Pričakovala sem komedijo, dobila pa nekaj čisto drugega, ampak se ne pritožujem. Le na trenutke smešno, v splošnem pa ... pretresljivo, kruto, realistično.
• The Devil Wears Prada. Meryl Streep si je zelo zaslužila oskarja. Kar dober film, čeprav na trenutke že malo patetičen.
• The Kite Runner. Ganljiva zgodba o prijateljstvu. Nekoliko se vleče, lahko bi bil malo bolj dinamičen. Pričakovala sem več.
• The Prestige. Napet, zanimiv film, ki je prav gotovo za pogledat. Pa dobra igralska zasedba je.
• The Shawshank Redemption. Zelo zanimiv film. Napet do konca, hkrati pa poln življenjskih modrosti.
• The Unbearable Lightness ob Being. Knjigi ne seže do kolen, drugače pa gledljiv, čeprav je dokaj star. Dobra igralska zasedba.
• Wedding Crashers. Odličen, energičen začetek, ki ga v nadaljevanju skvarijo banalnost, predvidljivost, klišejskost. Vseeno pa zelo dober film, saj sta Vaugh in Wilson izjemna. Super igralski par.
• You don't Mess with the Zohan. Tako neumno, da je že smešno. Do solz smešno. Stereotipno, ampak ne žaljivo kot nekateri očitajo. I like Adam Sandler.
• Zoolander. Eden manj dobrih Stillerjevih projektov, vendar vsebuje kar nekaj izjemno zabavnih prizorov, zaradi katerih je več kot vreden ogleda.

30 filmov v 3 mesecih. Ni malo, če štejemo, da to še niso vsi. Še dva mi manjkata do zakasnele objave o oskarjih. Pa še ena triologijo sem si pogledala.

Povečan obisk na blogu

Odkar sem pred kakšnim mesecem v blog vključila gadget pro-vreme.net (vremenska napoved) se je precej povečalo število mimobežnih obiskovalcev, ki me najdejo preko ključnih besed "vreme gardaland", "vreme zakintos", ipd. Pri tem mi je zanimivo, da sem v iskalniku šele na tretji strani. Jaz redkokdaj gledam zadetke dlje od prve strani. :)

Kakorkoli ravno zaradi tega , zadnje dni ob obisku svojih blogov dobivam opozorilo o zlonamerni vsebini, zato sem kodo odstranila, saj ima najbrž ravno nasprotni efekt. Vsaj jaz bi dobro premislila, ali nadaljujem.

Zadnje čase bolj redko (oziroma krajše pišem), nekako ne najdem motivacije, ampak se prisilim, da "ohranim blog pri življenju". Čeprav gre verjetno le za obdobje (se pač dosti dogaja), razmišljam, da bi zaključila, saj aktivno ukvarjanje z blogom vzame kar nekaj časa. Ne gre namreč samo za lastne objave, tu je še spremljanje drugih blogov, komentiranje ... Brez tega bloganje nima smisla, je samo sebi namen. Že nekaj časa v bistvu spremljam le 7 blogov, ki jih imam trenutno v blogroll. Pa še od teh sta dva moja (Lu & vinarstvo&oljkarstvo).

Po drugi strani pa se igram z mislijo, da bi odprla še en blog, kjer bi beležila vtise o pogledanih gledaliških predstavah in filmih, kar bi bilo časovno še bolj potratno. Sanjam tudi o oblikovni prenovi vseh treh blogov (in ta novega seveda). Morda bi morala le nehati komplicirati. :) Bo že minilo.

Električna zobna ščetka

Danes sem si zobe prvič umila z električno zobno ščetko in splahnila z vodno prho z mikro mehurčki (pa naj še kdo reče, da mešanje zraka ni profitabilna zadeva). Uporabila sem Oral B Professional Care 8500 DLX OxyJet Center. To čudo si je Tine močno želel za rojstni dan, čeprav podobno napravo že ima, ampak z manj funkcijami.

Notri je dovolj nastavkov, da jo lahko uporabljam tudi jaz, čeprav nisem imela neke potrebe po tem. Sem povsem zadovoljna s klasičnim ščetkanjem, saj z zobmi v življenju še nisem imela nobenih težav (razen nošenja aparata). Ne razumem, kaj ljudi vodi v to, da si kupujejo takšne gadgete - je to navdušenje nad tehnologijo ali so te ščetke res toliko boljše? Bomo videli čez nekaj tednov rezultate. Skrbi me, kako bodo nov način ščetkanja prenesle moje občutljive dlesni. Upam, da ne bo krvavenja.

Zaenkrat lahko povem, da je zelo smešen občutek to zadevo imeti v ustih. Kot da bi bila sama svoj zobozdravnik ali pa kot da bi imela mini vibrator v ustih. Tako hudo je bilo, da nisem mogla imeti zaprtih ust in sem s smehom poškropila celotno kopalnico. Najhuje je bil z vodno prho, ker se nisem mogla sprijazniti z mislijo, da je človek izumil napravo, ki mu splahne usta. V redu, ščetka vibrira, bolj učinkovito čisti, to še nekako razumem. Ampak izpiranje? Kam gre ta svet. Sem sam jaz tako tehnofobna ali ima še kdo podobne pomisleke?

Stanovanje

Včeraj in danes sem si vzela čas, da pospravim stanovanje, tako da ga lahko končno razkažem. Do sedaj sem pokazala le vrt. :D

Meni je zelo všeč. Kaj dosti zaslug nimava, saj je bilo že vse opremljeno (kupila sva le pisano mizo, rdeča omara in pralni stroj). Sva le spremenila postavitev. Manjka še par reči, najbolj od vsega prav gotovo internetna povezava. V bistvu jo že imava in je vzpostavljena, ampak še ugotavljava, kako se povezati. Trenutno sva na mojem USB modemu, ki izven Ljubljane ne deluje ravno zadovoljivo.